|

NEKAJ DEJSTEV O DRUŠTVU (ARHIV)
Filatelistično in numizmatično društvo Tabor Maribor je bilo
ustanovljeno 30.09.1982 z imenom Filatelistično društvo KS Angel
Besednjak Maribor. Na ustanovni skupščini se je zbralo 22
ustanoviteljev. V register društev smo bili vpisani pod redno številko 540 v Upravni enoti
Republike Slovenije v Mariboru na podlagi odločbe številka
026-01-01/95-0510/13-MM z dne 14.04.1998. Društvo je prenehalo z
dejavnostjo 31.12.2008 in se pripojilo k FD Maribor
1.1.2009. Andrej
Ivanuša
FILATELIJA NA TABORU V MARIBORU -
KRATEK ORIS 30.9.1982 – 31.12.2008
(iz ZNAMKAR ALMANAH 2008)
| Filatelistično
društvo KS Angel Besednjak |
30.09.1982 – 20.02.1991 |
| Filatelistično
društvo Tabor |
20.02.1991 – 01.06.1992 |
| Filatelistično in
numizmatično društvo Tabor |
01.06.1992 –
31.12.2008 |
UVOD
Začetki našega društva segajo pravzaprav že pred drugo
svetovno vojno, ko so v Magdalenskem predmestju Maribora
nastajali prvi filatelistični krožki. Ti so naši "duhovni"
predniki, saj se združevanje filatelistov ni nadaljevalo v
kontinuirani obliki. Z bliskovitim razvojem Maribora se je
pokazala potreba po čvrstejši in bolj dodelani obliki
združevanja filatelistov na desnem bregu Drave. Septembra
1982 je ta dolgoletna želja dozorela in ustanovljeno je bilo
novo, drugo društvo v Mariboru. Sledilo je dolgih 27 let
aktivnega delovanja društva, ki pa se je zaradi različnih
vzrokov zaključilo v letu 2008.
31. decembra 2008 je društvo uradno prenehalo z delovanjem.
S Filatelističnim društvom Maribor in Društvom značkarjev
Maribor smo se s 1.1.2009 združili v novo društvo zbiralcev
znamk, ovitkov prvega dne, maksimum kart in drugega
filatelističnega gradiva, zbiralcev telefonskih kartic,
poštnih razglednic, značk, medalj in drugega gradiva ter še
numizmatiki in zbiralci evrskih kovancev.
KAKO SMO ZAČELI
Filatelistično društvo Tabor je bilo ustanovljeno 30.9.1982
kot Filatelistično društvo krajevne skupnosti Angel
Besednjak. Na ustanovni skupščini se je zbralo 22 oseb. 18
je bilo ustanoviteljev, štirje so bili gostje. Mesec dni
kasneje so ustanovitelji društvo registrirali na občini
Maribor.
Prvi predsednik društva je postal Alfonz Škrget. Prostore za
delovanje društva je uredila krajevna skupnost. V okviru
krajevne skupnosti Angel Besednjak in takratne krajevne
organizacije SZDL je deloval Klub občanov, ki je pokrival
vse stroške delovanja društva vključno z ogrevanjem,
elektriko in čiščenjem prostorov. Dobili smo tudi nekaj
inventarja, ki je bil potreben za delovanje.
Že leta 1983 je ob 25. maju izšla prva društvena kuverta.
Takoj za njo naslednja ob prvem mednarodnem srečanju
filatelistov, ki smo ga pripravili kot prvo veliko društveno
akcijo. Od takrat neprekinjeno pripravljamo ta srečanja
vsako leto konec maja ali v začetku junija. Na ovitkih ob
mednarodnih srečanjih je prikazan motiv iz starega Maribora.
Danes je to že zelo lepa in zanimiva zbirka ovitkov in z njo
seveda tudi žigov prvega dne. Naša dejavnost je še bila
priprava razstav v vitrinah na poštah v mariborskem okolju.
Sodelovanje s pošto je bilo vedno zgledno, saj smo skupaj z
njimi tudi izdali nekaj spominskih ovitkov in priložnostnih
poštnih žigov.
VSI PREDSEDNIKI
Gospod Škrget, naš prvi predsednik društva, se je po izteku
mandata umaknil s položaja in vodenje društva je prevzel
Peter Ivanuša. Tretji predsednik je bil Branko Orbanič. Za
njim sta postala predsednika Milan Klemenčič in Drago
Lešnik. Zadnji predsednik je Ladislav Kotarac. Za dolgoletne
zasluge na področju filatelije smo gospoda Škrgeta počastili
z nazivom častnega predsednika društva. Enako čast je
doživel tudi Milan Klemenčič, saj je bil predsednik z
najdaljšim stažem.
SREČANJA, RAZSTAVE
V svojem obstoju je društvo izdalo 77 ovitkov. Ti so
prikazani v almanahu skupaj s priložnostnimi žigi od začetka
do 31.12.2008. Organizirali smo 20 mednarodnih srečanj,
vsako leto po eno. Pri izdaji zadnjega ovitka smo naročili
še osebno priložnostno znamko "25 let FND" in priložnostni
žig "Srečno FND Tabor".
Naša največja akcija je bila priprava razstave Tito v
filateliji. Ta razstava je bila prikazana v Muzeju narodne
osvoboditve v Mariboru v času od 27.4.1987 do 30.6.1987. Ob
razstavi smo izdali komplet osmih priložnostnih ovitkov in
katalog razstave. Ta katalog je tudi referenca za zbiralce
tovrstne tematike. Razstava je obsegala preko 500 razstavnih
listov, ki jih je pripravil Branko Orbanič iz svoje obsežne
zbirke. Razstava je zbudila veliko zanimanja, saj so o njej
veliko pisali, ogledali pa si jo je preko 3500 obiskovalcev.
BILTEN ZNAMKAR
Tudi Znamkar je ena izmed dejavnosti našega društva. Prva
številka je bila izdana februarja 1988. Dolgo časa je bil
edini redno izhajajoči filatelistični časopis v Sloveniji.
Povprečna naklada je bilo okrog 200 izvodov. Naročniki so
bili člani društev iz Slovenije pa tudi iz tujine. Njegov
urednik je že od vsega začetka Andrej Ivanuša.
Leta 2003 (letnik 14) je bila izdana zadnja, 41. številka,
saj je praznino v filatelistični periodiki uspešno zapolnila
Nova filatelija, ki jo izdaja Filatelistična zveza
Slovenije. Znamkar je postal internetno spletno mesto, saj
je takšen način mnogo priročnejši in cenejši. Informacije pa
pridejo hitreje do uporabnika. Tudi društvo samo je bilo
prisotno z lastno domeno in lastnimi stranmi na internetu na
naslovu www.fn-drustvo-tabor.si. Z prenehanjem delovanja društva se je
ukinila tudi ta domena. Na novih straneh na naslovu www.znamkar.si pa bodo prikazani
vsi podatki o preteklem delovanju.
SELITVE
Seveda ni bilo vedno lahko. Najbolj so nas prizadevale
selitve v različni prostore. Tako kot se je spreminjalo naše
okolje, tako smo se morali tudi sami odzivati na te
spremembe. Najprej smo se selili iz enega prostora v drugi
prostor znotraj Kluba občanov v krajevni skupnosti Angel
Besednjak. Ko je prišlo do družbenih sprememb in so SZDL
ukinili, smo se morali znajti. Začasne prostore smo našli v
kleti bloka na Trgu Dušana Kvedra v Mariboru. Takrat smo se
preimenovali v Filatelistično društvo Tabor.
Tam nismo ostali dolgo, saj prostori niso bili najbolj
primerni za filatelistično dejavnost. Nov dom smo našli v
prostorih Društva upokojencev Tabor na Gorkega ulici v
Mariboru. Spet je prišlo do spremembe imena v sedanje
Filatelistično in numizmatično društvo Tabor Maribor.
Društvena srečanja so bila vsako nedeljo dopoldan v veliki
dvorani. Srečanja kot sekcija novega društva v njej še vedno
opravljamo.
ČLANI
Članstvo je v teh letih naraščalo in padalo. V prvih letih
je bilo članov od 100 do 130, kasneje pa je pričelo število
upadati. V zadnjih letih je bilo od 80 do 90 članov. Seveda
so nekateri bolj in drugi manj aktivni.
V zadnjem času narašča zbiranje telefonskih kartic in se
znižuje zanimanje za čisto filatelijo. Imamo tudi nekaj
numizmatikov, ki pa le redko zahajajo v društvo in svoje
dragocenosti le tu in tam predstavijo v društvu. V okviru
numizmatike se je izredno povečalo zanimanje za zbiranje
evrskih kovancev.
Vedno smo imeli tudi mlajše člane. V določenem obdobju jih
je bilo celo do polovice vseh članov. V zadnjem času pa je
bilo mlajših članov pod 25 let starosti le nekaj.
DEJAVNOSTI
Poleg priprav mednarodnih srečanj in izdaj priložnostnih
ovitkov se je odvijala še druga dejavnost. Organizirali smo
kroženje filatelističnega materiala, pripravljali
filatelistične tombole, skrbeli za lastno filatelistično
knjižnico in aktivno smo sodelovali v delu Filatelistične
zveze Slovenije. Določeno obdobje sicer nismo bili člani FZS
zaradi določenih zamer in nerazumevanja. V zadnja tri leta
delovanja je bilo društvo član FZS. Člani so imeli na voljo
celotno izdajo katalogov Michel. Prav tako tudi razne
naprave za testiranje filatelističnega gradiva.
Naš član Andrej Ivanuša se je dvakrat udeležil državnih
filatelističnih tekmovanj z zbirko Svetilniki, kjer je
dosegel dobro uvrstitev (bronasti in srebrni verigar). Ima
tudi bronasto filatelistično medaljo na področju
filatelistične literature za knjigo Čar filatelije, ki je
prvi slovenski filatelistični priročnik iz svetovne
filatelistične razstave Istambul leta 1996. Poleg tega je še
aktiven pisec na filatelističnem področju. V Večeru je od
leta 1996 do 2002 vsak teden napisal podlistek za sredino
rubriko »prosti čas«.
IN ŠE…
Seveda s tem opisom dejavnost društva še ni v celoti
popisana. V dvajsetih letih se je pripetilo veliko stvari,
ki jih je nemogoče zajeti v kratkem članku. Žal pa tudi
nismo pisali kronike društva, tako je mogoče tudi kaj
pozabljeno ali ostalo zamolčano. Vsekakor smo spremljali
veliko dejavnosti društva z lastnim biltenom. Zato je
koristno, če kdaj pobrskate po starih številkah. Če jih
nimate, jih je mogoče najti v Narodni knjižnici v Ljubljani
in v Univerzitetni knjižnici v Mariboru. |