POGOSTA VPRAŠANJA
FAQ
 

 PREGLED VPRAŠANJ

Koliko je vredna moja zbirka? | Imam Znamke Jugoslavije od leta XX do leta YY...
Po čem se znamke vrednotijo? | Kje dobim slovenske znamke?

Vrednost zbirke ni mogoče podati na podlagi opisa števila listov, količine albumov, ipd. Prav tako ni mogoče povedati koliko je vrednost posameznega letnika znamk neke države. Vrednost zbirke je odvisna od ponudbe in povpraševanja. Zato je potrebno zbirko oceniti. Oceno lahko opravi član kakšnega društva ali filatelistični trgovec. Slednji bo seveda ponudil nižjo ceno, saj je njegov legitimni cilj, da zbirko čim ceneje kupi in kasneje čim dražje proda. Zbirko lahko ocenimo tudi sami na podlagi kataloga znamk. Vendar so v katalogu zapisane cene le okvirne.

Velikokrat ponudijo v odkup celotne letnike znamk Jugoslavije od leta 1945 do nekega določenega leta. Po razpadu Jugoslavije 1991 so cene celotnih zbirk drastično padle. Glede na vrednost pred tem letom je zbirka vredna le kakšnih 20% prejšnje. Do padca cen je prišlo zato, ker so nekateri veliki filatelistični trgovci ponudili večje količine znamk vseh letnikov. Ponudba daleč presega povpraševanje, pa tudi je zanimanje za zbiranje znamk Jugoslavije mnogo manjše kakor prej. Še celo nekaj najbolj dragocenih znamk in blokov je mogoče dobiti za zelo majhno ceno.

Vrednost znamke je najprej poštna ali frankovna vrednost. To je tista, ki je napisana na znamki, nekateri ji pravijo tudi nominalna. Ko znamka opravi svoje delo, postane predmet zbiranja in takrat dobi filatelistično ali ljubiteljsko vrednost. V katalogih znamk pa na podlagi različnih parametrov določijo kataloško vrednost znamke, na dražbah pa znamka dobi dražbeno vrednost, ko pa je prodana pa še izklicano vrednost.

Vendar pa, kako cena znamki nastane? Ni pomembna starost znamke, niti ni pomembno ali je čista (nežigosana) ali žigosana (rabljena). Prav tako ni pomembna njena naklada. Cena znamke je odvisna izključno od povpraševanja in ponudbe. Če je bila kakšna znamka izdana v majhni nakladi in je za njo veliko kupcev, bo dosegla astronomsko ceno. Če pa je ponudba velika, zbiralcev pa malo, potem je filatelistična cena te znamke lahko tudi nižja od nominalne cene.

Lep primer imamo z eno izmed prvih avstro-ogrskih znamk (1851), rožnate barve z likom cesarja Franca Jožefa, ki je bila natisnjena v 15 milijardah primerkov. Še danes je mogoče najti neznanske količine te znamke. Če jih zložimo v paketek po sto skupaj, ga je mogoče prodati za največ 10 tolarjev. 

Kot osnova za postavljanje cene lahko služi katalog znamk. Vendar pa imajo ceno le znamke iz čim bolj popolnih zbirk. Splača se prodajati celotne letnike kakšne države. Le redke so dragocenejše znamke, ki jih je bolje prodati posamezno z neposredno ponudbo, na dražbi ali preko filatelističnega trgovca. Neurejeno in nepopolno zbirko, je dejansko nemogoče prodati, oziroma se proda za zelo nizko ceno.

Najbolj enostavno se je na sprotni sprejem slovenskih znamk naročiti na najbližji pošti. V večjih mestih obstajajo na poštah tudi posebna filatelistična okenca. Na pošti je mogoče dobiti znamke za kakšno leto ali dve nazaj, sicer pa je potrebno poiskati filatelistično trgovino. 

Še bolje pa se je včlaniti v kakšno filatelistično društvo in se v njem abonirati na slovenske znamke. Za pravega zbiralca je gotovo koristno, da se pridruži somišljenikom, saj si pridobi dodatne možnosti za zamenjavo še drugih znamk, kataloge, izposojo naprav za ugotavljanje raznih elementov znamke (papir, fosforni nanos), itd.